Nasveti in novice

KAKO ODPRAVITI VLAGO IN PLESEN V BIVANJSKIH PROSTORIH?

22.01.2020
Na Ambientu 2016 je potekalo izjemno dobro predavanje o vlagi v prostorih, s strani predavateljev z Gradbenega inštituta. Pomembna sporočila predavanje je izjemno kakovostno za odpravljanje vlage v bivanjskih prostorih:

Največji premik v moji glavi na predavanju je bilo spoznanje: DA SMO MI- LJUDJE GLAVNI KRIVEC ZA VLAGO! MI! SICER OKOLJE MORA BITI PRIMERNO, AMPAK JO USTVARIMO MI! NAŠA NEPRIMERNA UPORABA OBSTOJEČIH STAVB! MI SMO TOREJ LAHKO TUDI REŠITEV! Naj razložim na našem primeru: V isti zgradbi iz leta 1968 sva s partnerjem prej živela sama in v istem stanovanju se ni delala plesen. Potem se je kar zlepa začela delati v enem kotu, po rojstvu sina. Zakaj? Kako? Pa še nova okna smo dali povsod. Pa še čisto smo prenovili. Smo pa malo prezračevali, da dojenčku ne bo hladno, veliko kuhali, veliko prali, flaške, dude in ne vem kaj še sterilizirali...  Potem čez dve leti...isto stanovanje, ista zgradba, ista okna...pa ni vlage. KAKO?? Če so stavbe krive za vlago??  Prav tako je g. Tomšič rekel, lahko posplošujemo in rečemo: Vlaga se dela na neizoliranih prekladah v starih blokih, v geometriskih toplotnih mostovih-kotih, toplotnih mostovih, za pohištvom, na silikonskem kitu, nič manj v sodobnih blokih v drugem nadstropju (ker prvo ni še prodano, naseljeno ter ogrevano), kjer zamaka...itd, itd. Ampak če bi sklepali, da so samo določene okoliščine krive za vlago, bi posploševali in rekli: v teh okoliščinah je zgradba plesnjiva. Ampak je pomemben element, ki manjka ali je dodan je ČLOVEK, oziroma presežek vodne pare, ki jo človek ustvarja. Sicer bi bile vse neizolirane preklade plesnive, v vseh blokih pred letom 1980...pa niso! Sicer bi bila vsa stanovanja v novogradnjah nad ne naseljenimi deli plesniva...pa niso. Torej je nastanek plesni kot posledice vlage bolj kompleksen pojav.

 

KAKO NASTANE PLESNE V BIVANJSKIH PROSTORIH?

G. Tomšič je laiku razumljivo razložil, kako nastane vlaga v bivanjskem prostoru s preprosto primerjavo: V poletnih dneh imate plastenko pijače v hladilniku. Ko pogledate v hladilnik plastenko Coca Cole NI ROSNA. Ko jo vzamete iz hladilnika ter jo umestite v topel prostor se na njej začnejo nabirati kapljice. Hladilnik= ekstremne vremenske razmera zunaj stavbe, plastenka= vaša stena in ob primernih pogojih ( vlaga + hrana (=prah, gradbeni material, umazanija)) se v tej vodi začne razvijati plesen, ki je za naše zdravje škodljiva. Torej plesen se v naših prostorih začne razvijati, ker je v zraku preveč vodne pare. Ko jo je preveč in je zrak več ne more zadrževati se vodna para v stiku z hladno podlago utekočini in v tej tekočini se začno razmnoževati plesni. Največji problem nastane, ker ljudje nimamo občutil s katerimi bi zaznali odvečno vlago v zraku. Če je prostor hladen ali prevroč, to hitro zaznamo z našimi receptorji na koži in prostor ogrejemo/shladimo ter si preprosto ustvarimo prijetne bivanjske pogoje. Z vlago je drugače. Naše telo ne zazna razlike 30%-70% vlage. Ne zaznamo tudi višje pa nižje procente, tukaj samo prej zaznamo posledice vlage. Naprimer suha koža zaradi nizke vlage. Oteženo dihanje zaradi previsoke vlage. Zato se na vlago v prostoru ne moremo hitro odzivati. Ampak šele takrat ko so vidne posledice.

 

TOREJ: Vlažne so hladne, neizolirane površine! Na katerih se nabira kondenz. Vodna para sama po sebi ni slaba. Če jo je prevečkrat v preveliki količini, pa nastanejo težave.  Razvije se plesen.

Hladen zrak sprejme manjše količine vodne pare, kot topel zrak. In zato lahko v hladnih prostorih prej nastane vlaga klub nizki absolutni vlažnosti, pride do visoke relativne vlažnosti. Zato so stari, ne ogreti prostori prej vlažni kot topli. Topel zrak pa sprejme več vlage, tukaj pa lahko pri nizki relativni vlažnosti lahko absolutna vlažnost zraka precej narašča. Torej ne moremo posploševati in reči, vlaga je prisotna v starih, neogrevanih stavbah. Prisotna je lahko tudi v sodobnih,  novih prostorih. ČE niso upoštevana vsa pravila gradbene stroke v povezavi z napačno uporabo.

 

KOLIKO VLAGE SAMI USTAVIMO?

​- 4 članska družina 10 l/dan =eno vedro pljusk v stene

- 1 človek v mirovanju (potenje, dihanje) 1 kg/ dan

- kuhanje 0,5-1 kg/uro

- sušenje neožetega perila 0,5 kg/uro

-sušenje ožetega perila 0,2 kg/uro

 

PRVI KORAKI PRI VLAŽNIH PROSTORIH:

- počistite plesen z masko ali prekrijte dihala s krpo (plesen, ki se širi po prostoru je zdravju škodljiva), ne čistiti plesni pri odprtem oknu, ker se bodo delci razširili po prostoru.

- Ročno prezračevanje vsaj 5-krat na dan po 1-2 minute (predolgo prezračevanje ima kontra učinke; podhladite konstrukcijo in ustvarite nove hladne površine za vlago ter plesen ) NA STEŽAJ ODPRITE OKNA (prezračevanje na kip, v zimskih mesecih lahko ustvarijo samo nove težave. Npr vlago še nad oknom, zaradi ohladitve stene.)

- NUJNO PREZRAČEVANJE PRED IN PO SPANJU! Kot je bilo rečeno: presežek vlage ustvarimo z našimi dejavnostmi (dihanjem, potenjem, tuširanje, sušenjem perila, posode....itd) največ vlage in najmanj prezračevanja pa se zgodi ponoči. Pozimi se zbudimo v izjemno vlažnih in nezdravih prostorih. Zato pred spanjem nujno odvedite odvečno vlago iz prostora z prezračevanjem, da vlaga ne narašča me spanjem tako hitro in zjutraj prav tako prezračite prostore ter odvedete predihano vlago.

- prezračite in nato ogrevajte. G. Tomšič je poudaril, da "strokovnjaki", ki svetujejo ljudem, ki živijo v vlažnih prostorih najpogosteje rečejo, več ogrevajte. Kar razjezi ljudi, ki živijo v vlažnih prostorih. Vlaga v prostoru je najpogosteje povezana z visokimi položnicami za ogrevanje. Kajti najprej izparevate vlago iz prostora, nato ogrevate. Torej preden se lotite ogrevanja najprej prezračite in vsaj ročno odvedite nekaj vlage iz prostora. Nato dobro ogrejte prostor.

 

DRUGI KORAK PRI VLAŽNIH PROSTORIH:

-odpravljanje vzroka težave. Najpogostejša odprava vzroka je prezračevalni sistem, ki nam odvajajo odvečno vlago.

- obnovitev hidroizolacije (v kolikor vlaga nastaja  zaradi zamakanja)

- dodatna zunanja izolacija

- dodatna notranja izolacija s strani gradbenike

- Plesen na silikonskem kitu pomeni, da je slabo zakitano v kopalnici in da kopalnico premalo zračite. Da pod silikonom v špranje pronica hladen zrak, ki silikon hladi in ustvarja pogoje za plesen--> 1. korak: prezračevanje kopalnic po tuširanju (p.s.: para od kopanja ni škodljiva sama po sebi, samo odprite vrata, da gre v bivanjske prostore. Vodna para je celo potrebna v suhih stavbah, samo moramo biti pazljivi, da zopet ne ustvarimo pogoje za plesen) 2. korak: ponovno kitanje.

 

TOREJ JE NAJPOMEMBNEJŠA REŠITEV: PREZRAČEVANJE!!! PREZRAČEVANJE! Sistemi prezračevanja ali lastno, ročno prezračevanje. Čeprav ročno prezračevanje ne more biti tako učinkovita rešitev, ravno zato, ker previsoko vlago v prostoru ne zaznamo in ne vemo, kdaj jo je preveč. Pogovarjala sem se s poznavalci na sejmu in mi je povedal, da se da sodobne sisteme prezračevanja napeljati tudi v starogradnje. Potrebno je le za 20 cm spustiti strop v hodniku, oziroma v osrednjem prostoru, ki povezuje vse ostale. Če potrebujete kontakt gospoda, ki vam za to celo uredi subvencijo Eko sklada za prezračevalni sistem, me kontaktirajte, vam posredujem kontakt. Pri rešitvah se je potrebno lotiti vzrokov zakaj plesen nastaja. Torej na splošno plesen nastaja: V vlagi z dodatkom hrane (prah, umazanija) in ne rabi svetlobe. Zato se pojavi za omarami, kavči, med izolacijo...itd.  Ko smo že pri izolaciji. Izolacija sama po sebi ni rešitev ali problem. Kajti stare neizolirane hiše, s slabimi lesenimi okni ob normalni uporabi niso vlažne. Ker se vlaga odvaja čez stene ali lesena okna. Tudi, na svojo roko izolirati prostore z notranje strani brez ustrezne strokovne osebe, ki bi to naredila po vseh pravilih gradbene stroke s parno oviro, boste dosegli zgolj to, da se bo vlaga ter plesen premaknila med izolacijo ter bo zgolj rabila več časa, da bo začela zaudarjati ter škodovati vašem zdravju. ČE kaj nisem razumljivo razložila, kar vprašajte! Če ne bom vedela odgovora, vam bom posredovala kontakt strokovnjaka.

 

V kolikor bi radi najeli industrijske stroje za izsuševanje vlage smo vam z veseljem na voljo. Pokličite na:  040 935 415.

AVTOR: Maja Piljić